Zgodovina

Uporaba gline v ljudski medicini sega daleč v prazgodovino.

Prvi zapisi o uporabi t.i. medicinske gline so bili odkriti v Mezopotamiji okoli 2500 pr. n. št.
Tudi stari Egipčani so poznali njene zdravilne lastnosti in jo uporabljali kot protivnetno in protibolečinsko snov, Papirus Ebers pa opisuje njeno uporabo pri različnih zdravstvenih težavah - od prebavnih motenj do kroničnih očesnih obolenj.

V antiki so uporabljali lemnijsko glino. Poimenovana je bila po otoku Lemnos, kjer so jo kopali. V uporabi je bila vse do 19. stoletja (zadnja omemba je v farmakopeji iz leta 1848), ko je bila celotna zaloga izčrpana. To vrsto gline je uporabljal tudi Galen, in sicer stisnjeno v okrogle kolačke (tablice - tablete), za zdravljenje poškodb, gnojnih ran in vnetij. Sodobne preiskave kažejo, da je bila ta vrsta gline sorodna današnjemu bentonitu.
Glino je v svojih delih omenjal tudi Perzijski zdravnik Avicenna (980-1037 n.št), omenjena pa je tudi v islamskem dokumentu Knjiga preprostih zdravil in hrane.
V stari Grčiji so pri zlomih udov uporabljali obveze, prepojene z glinastim blatom.

V Švici so glino pogosto uporabljali pri tuberkulozi. Prsni koš so premazali z vročim glinenim blatom in ga pustili štiri ure. Včasih je taka terapija pripeljala do uspehov.

Sebastijan Kneipp je začel glino uporabljati v terapevtske namene in se z njo uspešno boril proti tuberkulozi, kugi in dizenteriji. Vedno je priporočal obkladke z glino in kisom. Kmalu je dobil številne pristaše med pomembnimi zdravniki iz cele Evrope. Prav zaradi tega gre njemu in nekaterim pomembnim imenom nemške naravne medicine pripisati, da se je ta brezoblična gmota prsti uveljavila tudi v novejšem času. Kuhn, Just, Felke in drugi, so glino uporabljali pri svojih naravnih terapevtskih postopkih. Uporaba gline se je močno razmahnila pod vplivom berlinskega zdravnika Stumpfa, ki je glino uspešno uporabljal v začetku tega stoletja .

V Sloveniji se je prvi začel zanimati za glino in njene pozitivne učinke pater Simon Ašič, ki je svoje prvo vedenje o glini zaupal Janezu Ferjucu iz Komende.

Prijava

Ali ste pozabili geslo?

Ustvarite račun?