Delovanje

Gline vsebujejo velike količine mineralov, ki so nujni za delovanje človeškega organizma.

Glina deluje antiseptično, protivnetno in proti infekcijsko, poleg tega pa tudi spodbujala obnavljanje zdravih celic. Velja prepričanje, da se ne glede na mesto aplikacije, glina usmeri k žarišču bolezni in se tam "zasidra" in ko se izloči, s sabo odnese telesu škodljive snovi.
Zaradi svoje kemijske strukture ima glina izredno dobro absorpcijsko in ionsko izmenjevalno moč. Mikroskopsko drobna zrnca vežejo vodo in druge snovi v svojo celično strukturo. Ko te celice nabreknejo, vanje lažje prodirajo za celico potencialno škodljive snovi (radioaktivni elementi, težke kovine, odvečne količine vode ...).
Velja, da glina deluje celovito in izzove procese, ki se verižno sprožajo po vsem organizmu, zato priporočajo, da terapije z glino opravljamo neprekinjeno za daljše bdobje.

Protibakterijske lastnosti
Raziskava znanstvenikov Univerze v Arizoni (ZDA) je potrdila, da sta z železom bogata smektit in ilitna glina (montmorillonitni oz. bentonitni tip gline) učinkovita pri in vitro uničenju bakterij. Avtorji raziskave poročajo, da glineni mineral»...izkazuje baktericidno aktivnost proti E. coli, ESBL (Extended-Spectrum-Beta-Lastamases) E. coli oz. E. coli, ki izloča beta laktamaze z razširjenim spektrom, S. enteritica serovar Typhimurium, P. aeroginosa in M. marinum bakterijskim vrstam, poleg tega pa signifikantno skrči rast bakterijskih vrst S. aureus, PRSA, MRSAin nepatogenih M. smegmatis, in to kar za tisočkrat v primerjavi s celičnimi kulturami brez dodanih mineralnih produktov.«

Zdravljenje kandidoz
Gline dokazano učinkujejo proti infekcijam z glivo vrste Candida albicans. Ta kvasovka je pogosto prisotna pri oportunističnih okužbah ust in genitalij. Tovrstne infekcije, imenovane tudi kandidoze, lahko vstopijo v krvni obtok in povzročajo hude sistemske okužbe.
Leta 1971 je izvedena študija o vplivu bentonita na rast glive Candida lipolytica prišla do zaključka, da prisotnost gline močno zavira glivičen razrast. Tudi novejša raziskava iz leta 2009 (Giachi in sodelavci, objavljeno v reviji Applied Clay Science) je potrdila zaviralni učinek bentonitne gline na kandido.

Kelacija težkih kovin
Kelacijska terapija je uporaba snovi, imenovanih kelatorji, z namenom odstranitve strupenih kovin (kot npr. živo srebro, arzen in svinec) iz telesa, tako, da jih pretvorijo v kemično inertno obliko, ki se izloči brez nadaljnje interakcije s telesom. Uporablja se za zdravljenje zastrupitev s težkimi kovinami. Glina je dokazano odličen kelator. Ameriška znanstvenika Oyanedel-Craver in Smith sta preučevala sorpcijo štirih težkih kovin (svinca, kadmija, cinka in živega srebra) na tri vrste bentonitnih glin. Ugotovila sta, da imajo vse proučevane vrste gline precejšnjo kapaciteto za sorpcijo težkih kovin.

Uporaba v vesoljskem programu NASA
NASA je že v 60. letih prejšnjega stoletja preučevala učinke breztežnosti na človeško telo. Z eksperimenti so dokazali, da breztežnost vodi v postopno izgubo kostne mase, zato so iskali snovi, ki bi to preprečevale. Številne farmacevtske družbe so razvile celo vrsto kalcijevih dopolnil, vendar nobeno ni bilo tako glina. Doktor Benjamin Ershoff iz Kalifornijskega Politehničnega Inštituta je dokazal, da uživanje gline preprečuje učinke breztežnosti na spremembo kostne gostote. Poroča, da:»je kalcij v glini...absorbiran bolj učinkovito...(glina) vsebuje določen faktor oziroma faktorje poleg kalcija, ki omogočajo boljše izkoriščanje kalcija in tvorbo kosti.«.